Vse več nasilja v družini

Koper

V Kriznem centru za otroke in mladostnike iz Kopra letos opažajo naraščanje števila otrok, ki pridejo k njim zaradi nasilja v družini. Med razlogi je povečana družbena občutljivost na nasilje, v določeni meri pa je to povezano tudi s krizo, ugotavlja vodja centra Doroteja Rogelja Majerič. Kriza se sicer pozna tudi v pomanjkanju donatorjev.

Krizni center že tri leta deluje pod okriljem Centra za socialno delo Koper, sprejema pa otroke in mladostnike od šestega pa vse do dopolnjenega 18. leta starosti s celotnega območja Centrov za socialno delo Izola, Ilirska Bistrica, Piran, Postojna, Sežana in Koper.

V center namestili 94 otrok

V tem času so v center namestili 94 otrok, pri čemer ponavadi največ otrok usmerijo k njim ob začetku šolskega leta, ko se pojavijo določene stiske in učni neuspehi, zaradi njih pa doma nastajajo konflikti. V letošnjem letu opažajo, da je bila kar polovica otrok nameščena v center zaradi fizičnega oz. psihičnega nasilja v družini, medtem ko je bil v preteklosti glavni razlog v težavah pri odraščanju in vzgojni nemoči staršev, je za STA pojasnila Rogelja Majeričeva.

Otroci so sicer v kriznem centru lahko nameščeni do največ treh tednov, kasnejše možnosti v primeru nasilja v družini pa so odhod v rejniško družino, namestitev v vzgojni zavod ali stanovanjsko skupino ter, ko so starejši mladostniki, tudi v dijaški dom, našteva vodja centra.

Kriza še poglobila občutek nemoči staršev

"V zgodbah otrok, kjer je prisotno nasilje, ugotavljamo, da je prisotna tudi brezposelnost enega ali drugega starša, da so starši pod velikim pritiskom, kako preživeti družino, in to lahko tudi vpliva na to, da so njihove reakcije bolj nasilne," ugotavlja Rogelja Majeričeva. Ob tem sicer dodaja, da je nemogoče trditi, da bi bil to edini razlog, saj je med drugim družba kot celota postala občutljivejša do nasilja.

V vsakem primeru pa kriza po njenih besedah nosi širše posledice v družinskih odnosih, lahko se kaže na primer kot vzgojna nemoč staršev, ko si otroci želijo nek standard, ki jim ga starši ne morejo več zagotoviti.

V Marelični hiši otroci dobijo toplino in varnost

Pri delu centra pa se kriza najbolj pozna v izgubi oz. pomanjkanju donatorjev, ki so jim bili v preteklosti v veliko pomoč pri lajšanju stroškov za prostočasne aktivnosti otrok. Država namreč krije le stroške namestitve in bivanja otrok v centru. "Obisk kina je za nas zdaj skoraj misija nemogoče," ponazarja Rogelja Majeričeva, ki bi v centru nameščenim otrokom želela nuditi tudi takšne "priboljške, ki nam delajo življenje malo lepše".

Krizni center se je sicer maja predstavil z novim logotipom in imenom - Marelična hiša. Marsikdaj so prav iz ust otrok izvedeli, da naziv "krizni center" deluje nekoliko zastrašujoče. Z novim imenom pa želijo otrokom sporočiti, da so tu deležni topline in varnosti.

Deli novico:

Pika |  27 .07. 2013 ob  23: 03
Videla danes v trgovini. "Mladi par z dvemi malimi otroki (cca 3 in 5 let), (tujci). Mlajši je jokal. Oče ga je primil, dvignil v zrak in iz višine dobesedno vrgel na tla. Ker so ljudje (meni nič-tebi nič) iz vrste želeli naprej, ga je foter z brcami porinil vstran (v lesene palete s pijačo), da so ljudje lahko hodili mimo. Ljudje in mati otrok pa nič. Za par minut jih nisem več videla, ker sem bila na drgi strani trgovine. Malega sem/smo pa ševedno slišali kako je vpijal. Na blagajni smo bili istočasno. Situacija ista. Se vzrem nazaj in vidim (mater), kako je malega ruvala v police, vlekla potleh, dvigala in ga mrtve teže spet spuščala na tla. Eeee pol pa nisem mogla več tega gledati in kljub temu, da me nista razumela, sem zavpila na njiju. Mati je na to z otrokom šla iz trgovine. Sem si mislila: če tako počno v javnih prostorih, kaj je šele doma? Bogi otroci. Žalostno. A prav tako žalostno je to, da so vsi ostali v trgovini le gledali in bili tiho.